Nasveti za vzgojo

Paradižnik

Sadike paradižnika posadimo na prosto v drugi polovici maja, ko mine nevarnost slane. V zaščiten prostor (rastlinjaki ipd.) ga lahko posadimo nekoliko prej, vendar tudi tu ne gre prehitevati, saj bodo rastline dosti lepše začele z rastjo če jih bomo posadili v segreto zemljo. V kasnejšem obdobju je vedno manj tudi temperaturnih nihanj (noč - dan), kar izredno vpliva na rast in odpornost rastline. V izkopano jamo dodamo zrel kompost.

Razdalja sajenja: 50 - 80cm v vrsti in 80 - 100 cm med vrstami.

Način sajenja:
- paradižnik vzgojen iz semena posadimo globlje in malo poševno, saj tako požene dodatne stranske korenine, ki ga še bolj učvrstijo v tla in poskrbijo za dodatno prehrano.
- CEPLJEN paradižnik posadimo tako, da je CEPLJENO MESTO nekoliko NAD ZEMLJO, saj se v nasprotnem primeru cepljen del osamosvoji in s tem izgubi vpliv podlage.

Po sajenju rastline zalijemo. Poskrbimo tudi za oporo (bambusovi ali leseni količki, v rastlinjakih je možno napeljati tudi vrvico okoli katere ovijamo paradižnik). V kolikor uporabimo količke, moramo paradižnik sproti privezovati. Pustimo dva do tri poganjke, ki jim skozi celo sezono obvezno odstranjujemo zalistnike, ki izraščajo iz listnih pazduh. V glavni rastni sezoni (julij - september) se priporoča večkratno dognojevanje z gnojili, ki vsebujejo več kalija ali z rastlinskimi poparki koprive in gabeza za tiste, ki ne želite dodajati mineralnih gnojil. Ker ima paradižnik velike potrebe po vodi, je zlasti v vročih poletjih priporočljivo, da tla okoli njega obdamo z zastirko (slama, pokošena trava ipd.). Zalivamo s toplejšo prestano vodo v območje korenin – nikakor ne po listih. Če paradižnik sadimo v zavarovane prostore (rastlinjak, montažni »dežnik«, ipd.) poskrbimo, da bo kroženje zraka čim večje. Tudi višina ogrodja naj bo čim višja. Upoštevajmo sadilne razdalje.  V mešanih posevkih so DOBRI SOSEDJE PARADIŽNIKU: korenje, špinača, zelena, rdeča pesa, redkvica, redkev, radič, berivka, peteršilj, solata, koruza, por, kolerabica, kapusnice, česen, nizek fižol, por, kapucinka.

SLABI SOSEDJE PARADIŽNIKA: krompir, kumare, grah.

Najpogostejše bolezni: krompirjeva (paradižnikova) plesen, siva plesen

Varstvo pred krompirjevo plesnijo: paradižnike varujmo pred mokroto. Zalivamo in škropimo s presličnim in koprivovim poparkom, škropimo s čajem iz česnovih in čebulnih olupkov dva do trikrat tedensko – ob pojavu.

Varstvo pred sivo plesnijo: pojav pospešuje preobilno gnojenje, premokra tla, šibke rastline. Izbiramo bolj odporne sorte. Zalivamo s presličnim in koprivovim poparkom, česen izberemo kot vmesni posevek, uničujemo bolne rastlinske dele. Od trgovskih biotičnih pripravkov lahko uporabimo pripravke iz alg. Najbolj učinkovito je preprečevanje bolezni, saj je siva plesen šibek parazit.

Najpogostejši škodljivci: rastlinjakov ščitkar – bela muha (zlasti v zavarovanih prostorih)   

Varstvo: koristni so najezdniki in pajki, škropimo s čajem iz praproti. Od trgovskih biotičnih pripravkov lahko uporabimo rumene lepljive plošče, škropimo s pripravki iz morskih alg ali izvlečki iz drevesa neem. Škropimo le ob močnem napadu, večkrat zapored v presledku 10 dni. 

ŽELITE PREJEMATI KORISTNE NASVETE IN KUPOVATI UGODNEJE?

*  E-mail naslov: