Pehtran
Artemisia dracunculus
Pehtran je posebnost v slovenski kulinariki, saj daje značilno aromo pehtranovi potici.
Druga imena: betram, dragoncel, torkanj
Opis: Pehtran je trajnica grmičaste rasti z ozkimi suličastimi temno zelenimi lističi. Cveti julija in avgusta, vendar v naših podnebnih razmerah ne naredi semena. Rastlina zraste do 60 cm visoko in tudi 30 do 50 cm v obsegu.
Lega in rastišče: prija mu svetlo, zavetno rastišče in dobra odcedna tla, bogata s hranili. Pehtran je primeren tudi za gojenje v loncih ali koritih.
Učinkovine: listi vsebujejo veliko joda, mineralnih snovi in vitamina A in C.
Nabiranje: Zelene poganjke in lističe nabiramo vso sezono. Vejice režemo od julija do konca avgusta, vendar moramo paziti, da ne režemo preveč v živo, da se lepo obraste.
Zdravilne lastnosti: pehtran je uporaben pri neješčnosti, lajša prebavo, pospešuje izločanje žolča, učinkuje protivnetno, rahlo odvaja vodo in preganja gliste. Pospeši zaostalo menstruacijo.
Uporaba: Najpogosteje uporabimo svežega ali v obliki poparka za urejanje prebave in kot splošno krepčilo. Pehtranovo vino uporabimo pri težavah s prebavo in za zbujanje teka.
V Sloveniji je njegova uporaba v kuhinji prava posebnost: dodajamo ga nadevom za potico, štruklje in narastke.
Je zelo priljubljena začimba za solate, zeliščne namaze, zeliščna masla in različne omake. Z njim lahko aromatiziramo kis, vino, gorčico.
Pehtran v maslu ali skupti, dodajajo na zelenjavo, kuhane in pečene ribe in zrezke. z njim obogatimo tudi nadev za piščanca ali telečje prsi.
Zaradi dobrega učinka na prebavo, ga dodajajo likerjem in grenčicam.
V francoski kuhinji je skupaj s timijanom, drobnjakom, kerbuljico in peteršiljem sestavina mešanice zelišč ''fines herbes''.
Pehtran se dobro ujame z janežem, koromačem in česnom, ter tudi s krebuljico, peteršiljem in drobnjakom.