Jajčevec

Jajčevec je toplotno zahtevnejša zelenjadnica od paradižnika in paprike. Za visok in kakovosten pridelek je potrebno zemljišče dobro pognojiti. Gnojimo z organskimi in mineralnimi gnojili, ki vsebujejo več dušika in kalija. Priporoča se globoka obdelava ter kakovostna priprava zemlje. Sadike sadimo na razdaljo 60 - 80 cm med vrstami in 50 - 60 cm v vrsti. Rastline jajčevca redno dognojujemo in po potrebi namakamo. Dobra oskrba z vodo je pomembna predvsem v času cvetenja in formiranju prvih plodov. Zaradi pomankanja vode odpadajo cvetovi in plodiči, slabše se razvijejo tudi ostali plodovi, ki ostanejo drobni. V primeru, da ne uporabljamo zastirke (slama, pokošena trava, folija,...) redno odstranjujemo plevel. V zavarovanih prostorih lahko močnejše razvite rastline vršičkamo in tako uravnavamo rast ter oblikujemo grmičasto obliko. Tako dosežemo, da se plodovi hitreje in lepše razvijejo. Obiramo plodove, ki so lepo obarvani in imajo napeto in bleščečo kožo. Stari plodovi so ponavadi grenki in neokusni.

Dobri sosedje jajčevca so grah, fižol, zelje, bob, žametnica, ognjič in kapucinka.
Slabi sosedje so sorodne vrste iz družine razhudnikov krompir in paradižnik.
Najpogostejši škodljivci so koloradski hrošč, uši, pršice, trips, ...
Z boleznimi jajčevec nima težav. Opazimo lahko uvelost jajčevca, sivo plesen in različne viroze.